»Černigojev opus je zelo bogat, pri čemer je le del kanoniziran v zgodovini umetnosti na Slovenskem, velik del pa je nekako obstal na robu zanimanja umetnostne zgodovine.«
»Čutim globoko povezanost z njegovim iskanjem bistva. V svetu, ki ga preplavlja pripovedništvo in patos, Černigoj ni slikal čustev ali anekdot, temveč je iskal čisto formo, notranjo logiko in strukturo. Točno to me nagovarja v njegovem delu: njegova sistematična, skoraj arhitektonska natančnost in odsotnost vsakršne pripovedi.«
»In ker so ta dela danes večinoma neznana, predvsem pa, ker kljub njegovi visoki starosti odražajo veliko mero vitalizma, ljubezen do barvitosti, igrivost in neskončno ustvarjalnost, se ji je zdelo vredno, da jih razstavi.«
»Razstava predstavlja prav to dvoje – nekaj kanonskih konstruktivističnih del in umetnikova zadnja dela, ki pa prav tako korespondirajo z dogajanji svojega časa, a so ostala nekako na obrobju.«
»Razredčeni zvoki Sandra Carte, razpotegnjeni na ritmični osnovi, ki spominja na srčni utrip, ustvarjajo zgoščeno tišino, imploziven zvok, ki šume življenja vpije vase, jih prečisti ter jih nato vrne skozi živ, gost, bistven, vseobsegajoč dih, kakršna je ne nazadnje abstrakcija razstavljenih del – čista in stroga, a prežeta z obstojem.«
»Miklavžev čas v tem letu, ki je izredno težko za umetnika in odlično za umetnost, bo poseben. V času, ko nas omejujeta pandemija covida in Janez Janša, smo svobodni lahko predvsem v umetnosti, sanjah ali seksu.«